Osebna izkušnja: Naraven način prehranjevanja za manj starostnih težav

Nikoli ne bom pozabila rojstnega dneva, ko je v naš dom prispela nova družinska članica, zame najlepša in najbolj srčkana kosmatinka. Mladička Rosa je sedaj z nami že več kot 12 let in od puhaste kepice je ostal le nagajiv pogled. Vsa leta se trudimo, da se z njo res veliko sprehajamo, igramo in da nas spremlja na večino izletov. Pazili smo tudi na količino hrane, ki jo je Rosa povečerjala in tako je tudi v starih letih še vedno zelo fit.

Pred nekaj časa pa so se začeli uresničevati naši prvi podzavestni strahovi. Kaj bo, ko bo tudi naša najljubša kosmatinka ostarela, ko se bodo začele težave … Ker prej v več kot 10 letih nismo imeli nobenih zdravstvenih težav, je bil za nas to kar precejšen šok in zanjo smo se bali kot za še eno sestrico oz. otroka.

Redni »gostje« pri veterinarju

Kar naenkrat smo bili redni gostje pri veterinarju. Zelo pogosto smo se srečevali s kožnimi vnetji, ki jim je pasja gospodična seveda »pomagala« tudi s svojim grizljanjem. Veterinar nas je opozoril tudi na to, da se bodo počasi začele težave s sklepi in hrbtenico. Naše maratonske sprehode smo skrajšali, okrnili število klancev in ovir, ki so bile na poti, da smo ji vse karseda olajšali.

Kljub temu pa je nekega večera dve leti nazaj prispel še en šok. Psička se je sicer že cel dan naokoli premikala s polžjo hitrostjo, kar naenkrat pa je ohromela in ni mogla uporabljati zadnjih tačk. V družini, kjer smo razen očeta same punce, je seveda logično, da so bile prva reakcija solze. Sledila so vprašanja, kako jo bomo odnesli na toplo? Ker je ne nosimo, ni navajena in ima navsezadnje skoraj 40 kg. Jo bomo lahko pozdravili? Če jo bomo lahko pozdravili, ali bo lahko še kdaj prišla po stopnicah v 1. nadstropje našega stanovanja? Ali bo lahko še hodila na sprehode …?

Strah in trepet zaradi težav s hrbtenico

Bila je ena izmed najhujših noči, ko nismo spali ne mi in verjetno niti naša psička. Zjutraj sem skoraj odletela do njene pasje postelje. Ko je sama počasi prikorakala k meni, so me spet oblile solze, le da  tokrat od veselja. Previdno smo jo odpeljali k veterinarju, ki nas je pomiril, da je za takšno stanje krivo vnetje in bolečina. Zaradi tega ni mogla uporabljati spodnjega dela telesa, po okrevanju in počitku bi naj bila kmalu spet v redu.

Priporočal nam je, da v njeno prehrano vključimo vitamine in prehranska dopolnila. Ti bodo pomagali njenim sklepom in hrbtenici ter ji bodo dali tudi več energije. Po priporočilih in veliko raziskovanja smo v njeno prehrano vključili glikozaminoklikan iz zelenoustih školjk, vitamin C, vitamin E in izvleček grozdnih pečk ter omega maščobne kisline. Po kakšnem mesecu dni nismo mogli verjeti, da je to enak kuža. Spet je bila polna energije! Seveda jo je vsake toliko še vedno bolel hrbet, ampak ni se pa več naokoli vlekla kot megla in ob najboljših dnevih je spet divjala okoli nas kot mladiček v »puberteti«.

Prehod iz briketov na surovo hrano je bil brez težav

Vsi ti vitamini so ji tako pomagali, da so težave s sklepi in hrbtenico skoraj v celoti izzvenele, česar smo bili res veseli. Smo pa začeli opažati nekaj drugega. Njena dlaka je izgubljala sijaj. Ker smo mogli skrajšati sprehode ter malo omejiti gibanje, je začela izgubljati tudi mišično maso. Spet smo se posvetovali z veterinarjem in veliko raziskovali, ko smo prišli do ugotovitve, da bomo morali postopoma spremeniti oz. prilagoditi njeno prehrano.

Do takrat smo Roso namreč vedno hranili s kakovostnimi briketi, za sijočo dlako pa smo kdaj dodali surova goveja jetrca ali jajce. Takrat še nismo poznali surove pasje hrane GOOD4DOGS. Priprave smo se lotili kar sami in Rosi pripravljali kvalitetne surove obroke z dodano zelenjavo. Po nekaj časa, ko se je njen organizem privadil na nov prehranjevalni režim, smo bili znova prijetno presenečeni. Njena dlaka se znova blešči od zdravja, okrepile so se njene mišice, več ima energije in zelo pomembno – naravno hrano tako obožuje, da vsak večer izvaja vratolomne skoke in neskončne kroge okoli svoje osi, ker kar ne more dočakati svoje skodelice za hrano.

Za naraven način prehranjevanja ni treba »odkrivati tople vode«

Še vedno je včasih prava »babica« in čisto vseh starostnih težav seveda ne moremo kar odpraviti. Vendar pa smo tudi sami izkusili, da ji naravna, surova hrana zelo ustreza. Bolj kot briketi, ki jih tudi ni vedno s takšnim užitkom pohrustala. Mi smo iz spremembe prehrane in raznih dopolnih na nek način »naredili celo znanost«.

Če bi že takrat vedeli za hrano GOOD4DOGS, bi bilo naše življenje precej lažje.  Ne bi rabili iskati malega morja različnih stvari, ampak bi z enim obrokom Rosi zagotovili uravnotežen obrok z mesom, zelenjavo in sadjem, verjetno tudi ne bi potrebovali toliko prehranskih dopolnil, saj bi v enem obroku zaužila tudi vse vitamine, minerale, aminokisline in encime. Ampak glavno je, da za GOOD4DOGS vemo sedaj.

Maša Pirnat