Pocrkljajmo psa z zdravo kostjo
Začel se je čas praznovanja in obdarovanja. Čas, ko nekaj želimo pokloniti ne le svoji družini in prijateljem, temveč tudi svojim štirinožnim kosmatincem. Kako naše kužke pocrkljati na zdrav način? Idej je nešteto, mi pa vam podrobneje predstavljamo verjetno najbolj »pasjo« poslastico.
Psi obožujejejo kosti in to je v javnosti zagotovo tudi najbolj znana »pasja« sladica. Kljub temu pa se moramo zavedati, da vse kosti za našega kužka niso primerne. Dr. Karen Shaw Baker iz portala Healthy Pets potrjuje, da psi ljubijo žvečenje surovih okusnih kosti, ki so zanje hkrati duševna stimulacija kot tudi odličen trening mišic v čeljusti. Kosti so odličen vir mineralov, posebno kalcija in fosforja, z žvečenjem pes skrbi za ustno higieno, manj ima zobnih oblog in zobnega kamna, poleg tega je tudi menralno stimuliran. Seveda, kot omenjeno, vse kosti za naše psičke niso zdrave. Neprimerne so tako kuhane goveje kosti iz juhe, odžagane in gole kosti (na voljo v mesnicah) ter velike svinjske (»pršut«) kosti (imajo jih v trgovinah za male živali).
Surove in mesnate kosti
Kuhane kosti za psa niso primerne, saj so precej lomljive in lahko poškodujejo pasji prebavni trakt. Goveje kosti iz juhe se lahko zataknejo tudi okoli čeljusti in takrat je pomoč veterinarja neizbežna. Kosti, s katerimi želimo pocrkljati psa, morajo vedno biti surove in mesnate (golim kostem, ki se jih ne drži nič mesa, se izogibamo). Mesnate kosti delimo na dve vrsti. Prve lahko psi pojedo, druge pa so namenjene le žvečenju. Piščančji, račji vratovi in hrbti, goveji rep ali druge kosti mladih živali so, ob primernem nadzoru in pazljivosti, primerne za hranjenje (t. i. edible bones oz. kosti za hranjenje). Da pa psa mentalno zaposlimo, bodo odlična izbira večje in trše kosti z ostanki mesa (denimo goveji bočnik) (t. i. recreational bones oz. kosti, namenjene rekreaciji). Pes se v večjo kostjo zaposli za več ur, jo obgloda, pohrusta mesto, moramo pa paziti, da se ne loti tudi same kosti (precejšnje tveganje za zlom zoba ali poškodbo dlesni). Pazimo, da psu nikakor ne ponudimo nosilne kosti živali, saj so te običajno zelo trde.
Velikost kosti in nenehen nadzor
Velikost kosti seveda vedno izberemo glede na velikost našega pasjega prijatelja, majhnemu kužku zato ponudimo manjši piščančji vrat kot velikemu ovčarju. Ker pa psi izkoristijo vsako priložnost, ko jih nimamo pod nadzorom, jim kost podarimo takrat, ko smo doma in jih opazujemo vsaj s kotičkom očesa. Najslabši čas za glodanje kosti je takrat, ko smo dlje časa odsotni. Pes se bo seveda izredno zabaval, vendar pa lahko zaradi požrešnosti kost tudi pogoltnejo, se jim košček kje zatakne ali pa se pripeti kakšna druga nezgoda.
Pazimo na prebavo
Kljub pazljivosti s kostmi ne smemo pretiravati, saj mastne kosti povzročajo drisko, velike, posebno gole kosti, pa povzročajo hudo zaprtje (kjer je v v veliki večini primerov potreben obisk veterinarja in klistiranje). Še posebno moramo paziti pri starejših in manj aktivnih psih s počasnejšo prebavo. Kosti so nasprotno lahko super pomočnik pri prehodu na surovo hrano, saj v primerih, ko ima pes redko blato zaradi spremembe prehrane, s surovo mehko kostjo težavo lahko hitro rešimo. Vsekakor pa pazimo, da kosti psa ne zaprejo.
Najprimernejše kosti za psa
Kosti morajo vedno biti surove, najprimernejše so kosti mladih živali, ki se jih še držijo meso in kite. Natančneje so to divjačinske, goveje in telečje kosti, piščančji in puranji vratovi, piščančji hrbti, žrebičkov rep in račji vratovi. Psi imajo zelo radi tudi svinjske kosti, vendar so le-te precej mastne in so hitro vzrok prebavnih težav, zato z njimi previdno.
Vir
https://healthypets.mercola.com/sites/healthypets/archive/2018/05/09/best-dog-bones.aspx