Mojco Furlan, vzrediteljico škotskih ovčarjev, pasma spremlja že od otroštva. Njena prva psička je bila soboljeva škotinja Gaja, s katero sta aktivno tekmovali v agilityju in bili del ekipe, ki je postavila temelje temu športu v Sloveniji. Psička je imela zanjo pomembno vlogo pri odraščanju, posebej pri čustveno zelo težki selitvi iz Logatca v Lokavec. Gaja jo je zapustila na dan, ko je diplomirala. Bila je izredno pametno bitje, nikoli ni marala briketov, zato ji je celo življenje kuhala meso in doživela je skoraj 16 let.
Kako se je pričela tvoja pot vzrediteljice?
»Ko se mi je pridružila druga škotska ovčarka srebrna škotinja Sky, me je zaradi svoje izjemne lepote zmamila v svet razstav in vzreje. Ko imaš tako čudovito psičko, si želiš doma obdržati njene potomce in peljati naprej to linijo. Tako sem pred 12 leti registrirala svojo psarno in pred 10 leti se je rodilo moje prvo leglo.«
Zakaj si se odločila, da boš mladičke iz tvoje vzreje hranila s surovo hrano?
Majcena psička Lia iz prvega legla je za preživetje potrebovala veliko pomoči. Zaradi mnogih začetnih zdravstvenih težav, operacij in narkoz je imela popolnoma porušen imunski sistem in hude težave z alergijami. Poleg tega je bila neješča in zelo majcena. Ker je uradna veterina dvignila roke, sem se obrnila na alternativne načine zdravljenja in tako sem prišla tudi do naravnega prehranjevanja s surovo prehrano. Lahko rečem, da ji je predvsem to rešilo življenje. Imunski sistem se je stabiliziral, dobila je izjemen apetit, pridobila na teži in zrasla v čudovito in veselo psičko. Presenetila je vse in z nami živela kar 10 let, česar ji glede na njene težave zdravniki niso pripisali. Lia je bila sonček naše družine in bo vedno živela v naših srčkih. Po tej izkušnji z Lio, sem vse svoje pse in mladičke začela hraniti s surovo hrano.
Si opazila kakšne razlike med leglom, ki si ga hranila s surovo hrani in tistim, ki ga nisi?
»Ja, 0pazila sem veliko razliko med prvim in drugim leglom, kjer so bili mamica in mladički ves čas le na surovi hrani. Mladičkov je bilo več, bili so bolj močni in zdravi, mamica je imela ogromno mleka, ni imela pomanjkanja kalcija kot pri prvem leglu, zelo hitro in skladno so se razvijali. Bilo je manj drekcev, ti skoraj niso smrdeli, v obdobju odraščanja mladičkov ni bilo tistega grdega obdobja dolgih nog, zelo skladno so rasli. Tudi težav z driskami ali alergijami, ki so drugače pogoste pri mladičkih, ni bilo. Edini izziv je bil nakup nove skrinje za pse, da sem imela oziroma imam vedno na zalogi potrebne količine mesa. Pa malo sem se mogla zorganizirat, kje se bodo paketki odmrzovali in biti pozorna, da nisem uporabljala uporablja enakega pribora, kot za ljudi.«
Torej skrbnikom mladičkov priporočaš hranjenje s surovo hrano?
»Naraven način prehranjevanja zelo priporočam vsem lastnikom mojih mladičkov, saj je zelo enostavno, mladički pa zrastejo v bolj zdrave, lepše in srečnejše kužke. Kužki, ki jih hranim s surovo hrano nimajo zadaha in oblog, kakci so skoraj brez vonja, tudi razvoj okostja je boljši. V nov dom jih vedno pospremi tudi kakšen paketek Good4dogs surove hrane, za lažji začetek. Vsi, ki se za tak način hranjenja odločijo, so zelo zadovoljni in hvaležni.
Kakšno količino surove hrane priporočaš bodočim lastnikom?
Glede količine je potrebno spremljati razvoj mladička, saj je količina odvisna od tega, koliko energije porabi čez dan. Po navadi se pri osmih tednih ponudi štiri obroke, potem pa se počasi preide na tri (še posebej, če obroke začnejo puščati). Neizkušenim lastnikom svetujem nakup že pripravljenih obrokov, ki so uravnotežen obrok, tako da ima mladiček vse potrebno za zdrav razvoj. Ob kakšnih težavah (driske, padec imunskega sistema), zelo svetujem nekajdnevno dieto z vampi, ki so po mojih izkušnjah rešitev za večino težav.«
Kako mladičke uvajaš v hranjenje s trdo in surovo hrano?
Mladičke, rojene pri nas, začnemo hraniti že pri treh tednih s kozjim mlekom, skuto in rumenjakom, pri štirih tednih pa z mletim govejim mesom. Pri šestih tednih preidemo na Good4dogs mleto hrano. Večinoma jih hranim z vampi, zraven dodajam govedino, divjačino, ribo in jagnje. Za hranjenje z naravno hrano torej ni nikoli prezgodaj (ali prepozno za prehod nanjo). V desetih letih takega načina prehranjevanja nismo imeli nikoli nobenih težav, zato trdno verjamem, da je tak, naraven način prehranjevanja zanje najboljši.«
