ODPRAVA ALERGIJ S SPREMEMBO PREHRANE IN BIORESONANCO
Večino lastnikov, katerih psi obolevajo za alergijami, verjetno zanima način s katerim bi trajno odpravili težave. Kaj hitro nam namreč postane jasno, da zdravilo Medrol, ki ga predpiše veterinar in dietni briketi, ne razrešijo vzroka, saj se znaki alergije kaj hitro povrnejo, če s takšnim načinom zdravljenja prenehamo. Na tem mestu niti ne trpijo toliko sami psi, ampak prej lastniki, ki se zavedajo, da bo njihov pes do konca življenja na eni in isti hrani in zdravilih. Pričnejo brskati za možnimi rešitvami in o tem bi se radi pogovorili s svojim veterinarjem, vendar velikokrat naletijo na gluha ušesa. Potem se sami lotevajo takšnih in drugačnih diet, psu pričnejo kuhati in obroke zanj pripravljajo sami. Vmes poskusijo še s to in ono zdravilsko metodo, ki so jim jo priporočili prijatelji in znanci in zraven upajo, da se bo stanje le izboljšalo.
Pa so stvari res tako zapletene, kot se zdijo na prvi pogled? V večini primerov niti ne, ampak smo jih zapletli sami. V naši človeški naravi je, da spregledamo enostavno pot, ki se ponuja sama, ker je le preveč enostavna. Mislimo si, da alergija kot bolezen sigurno zahteva kup znanja in truda, da se razreši.
Nazaj k Naravi
Veliki modreci pravijo, da lahko vse rešitve najdemo v naravi. Preden smo postali civilizirana sodobna bitja, smo tudi mi sobivali z naravo, ki nam je nudila vse kar smo potrebovali. Če pogledamo psa, je tudi on, preden je postal nas življenski spremljevalec, bival v naravi. O tem priča genetika njegovega najbližjega sorodnika volka, ki se v več kot 99,8 % ujema s psom. O tem priča tudi njegovo zobovje, ki je še vedno plenilsko. Če primerjate svoje zobe z zobovjem svojega psa, boste opazili kar nekaj razlik. Predvsem izraziti podočniki in pa en sekalec več za trganje mesa od plena, ki ga ujame. Kočniki pri psu, za razliko od naših, s svojo grizno ploskvijo ne udarjajo drug ob drugega, ampak v špranjo vmes. Medtem ko mi hrano s kočniki meljemo (zato imajo ti zobje tudi lepo slovensko ime, meljaki), jo pes dobesedno preščipne in pogoltne.
Razen kosti, ki jih pes z lomljenjem najprej razdrobi na manjše kose in šele potem pogoltne, za ostalo hrano vsi lastniki psov vemo, da včasi hitreje izgine v pasjem goltancu, kot mu jo mi uspemo dati v posodo. To je pač v njihovi naravi in če pogledamo njegovega prednika volka, nam je hitro jasno zakaj. Ko krdelo volkov upleni določeno žival, si potem iz tega ne priredi gurmanskega obeda in več ur grizlja tisto meso. Razen alfa poglavarja, že ostali člani krdela tekmujejo med seboj, kdo bo dobil lepši kos mesa, potem pa so tu še drugi plenilci, ki lahko hitro zavohajo lahek plen in se pridružijo gostiji. Volkovi morajo tako v najkrajšem možnem času vase spraviti kar največje možne količine, ker nikoli ne vedo, kdaj bodo spet naslednjič jedli. In točno to še vedno počno tudi naši psi.
Pes kot žitojedec
Odkar hranim psa s surovo hrano, sem veliko bolj pozorna na sestavine posameznih briketov. Preučila sem že cel kup različnih proizvajalcev in z grozo opažam, da v večini primerov delež mesa ne doseže niti 30 % vseh sestavin. Seveda je iz strani proizvajalcev cenovno veliko ugodneje, če je briket v več kot polovici sestavljen iz žitne moke. Sploh, če vzamemo pšenično moko, je ta surovina v primerjavi z mesom lahko tudi do 10-krat cenejša na kilogram.
Ko jih povprašaš po razlogu, zakaj tako visok delež žit, so ponavadi modro tiho, ali pa se zgovarjajo, da je pes skozi evolucijo postal vsejed in ogljikove hidrate potrebuje za energijo. Pes se je skozi evolucijo sicer res prilagodil na hrano z več žiti, vendar njegovo zobovje jasno kaže, da še naprej ostaja v večji meri mesojedec. Da pes potrebuje ogljikove hidrate za energijo pa je le še eden v nizu številnih mitov, ki krožijo. Mesojede živali namreč glukozo pridobijo iz beljakovin in maščob v dveh procesih imenovanih glukoneogeneza in ketogeneza. Torej pes tudi v primeru, da ga hranimo samo s surovim mesom zadosti vsem svojim potrebam po energiji.
Prebava ogljikovih hidratov se začne že v ustih
Še ena od ključnih stvari, ki se je moramo zavedati, če psa hranimo z visokim deležem žitaric, je posebna prebava ogljikovih hidratov v organizmu. Njihova prebava se namreč začne že v ustih. V slini nastaja encim amilaza in ko mi žvečimo, se koščki prepojijo s slino in ta encim začne delovati. Bolj kot hrano dobro prežvečimo, v večji meri se bodo ogljikovi hidrati že v ustih začeli cepiti na manjše molekule. Za nas ljudi to ni problem, ker (kadar se nam ravno ne mudi) smo gurmani in hrano počasi žvečimo in okušamo. Pri psih, ki hrano bolj kot ne pogoltnejo pa iz tega lahko nastane problem.
Neprebavljeni ogljikovi hidrati namreč kot taki prispejo prispejo v črevo in ker jih niso uspeli razgraditi encimi v gobcu, se jih lotijo črevesne bakterije. Pri tem ustvarjajo pline in kisline in do črevesnih težav ni več daleč. Ker je hrane dovolj, se gostiji pridružijo še glivice.
Črevesna mikroflora se počasi a vztrajno ruši in to za seboj potegne cel kup novih težav. Ena izmed njih je tudi alergija in teorija, da za vsako alergijo zadaj stoji porušena črevesna flora je še kako na mestu. Vendar kot si dva človeka nista podobna med seboj, je tudi vsak kužek zgodba zase. Že med posameznimi pasmami so številne razlike, potem pa tudi znotraj pasme najdemo odstopanja v prebavi in presnovi določenih vrst hranil. In tu se ponavadi zatakne, ko se sami lotimo spremembe prehrane našega kužka, a težave vztrajajo.
Bioresonančno testiranje
Bioresonanca je fizikalna metoda, ki združuje moderno znanost biofizike, medicine in tradicionalne kitajske medicine. V bistvu gre za aparat, ki je prek kablov povezan z elektrodami, ki jih pritrdimo na pacienta. Aparat zaznava elektromagnetna nihanja, ki jih oddaja pacient, jih pretvori in v spremenjeni obliki prenese nazaj do pacienta. Vse živo na Zemlji namreč niha (no ja, nihanja oddajajo tudi električne naprave, ampak to je že druga zgodba).
Verjetno se še vsi spomnite iz šole, ko smo se učili o atomih in njihovih orbitalah, po katerih švigajo elektrončki. Ta ples elektronov oblikuje nihanje, ki ga živa bitja oddajamo. Vsak organ oddaja svoj poseben vzorec nihanj, prav tako bakterija, parazit, medtem ko je nihanje bolnega organa spet drugačno od zdravega. Tako s testiranjem ugotavljamo predvsem to neravnovesje nihanj obolelih organov in iščemo vzroke za takšno stanje. Z informacijami, ki jih aparat oddaja nazaj do pacienta, sprožimo v organizmu reakcijo. S tem spodbudimo samoregulacijske procese v organizmu in mu tako pomagamo pri normalizaciji procesov.
So pa pri teh procesih velike razlike med kužki. Pri nekaterih je dovolj že sama sprememba prehrane, pri drugih je nujno hkrati izvesti še sanacijo črevesja in ga očistiti patogenih bakterij, glivic in mogoče tudi parazitov, ki so se naselili. Spet tretji kužki so tudi energijsko izčrpani in potrebujejo energijsko podporo in podporo imunskega sistema. Veliko jim lahko pomagamo tudi s kvalitetnimi prehranskimi dodatki. Vendar ne z doziranjem vsega povprek, ampak raje s ciljano uporabo glede na stanje. Poleg tega prehranski dodatek predhodno tudi bioresonančno testiramo, če kužku sploh ustreza.
Za konec
Če ste dobro preštudirali prehrano psov, lahko sami poskusite pomagati svojemu kužku pri blaženju alergije, ker v nekaterih primerih že sprememba prehrane zadošča. Zakaj dobro naštudirali? Zato, ker problem lahko nastane, ker lastniki pod surovo pogosto pojmujemo samo meso. Pozabljamo pa, da sem spadajo tudi notranji organi, kosti, maščoba, vezi, kite, hrustanci, koža in celo dlaka. Seveda je dobro vedeti tudi na kaj je vaš kuža alergičen in kaj slabše prebavlja, da se temu lahko izognete. Če ste nesigurni glede tega, kako mu sploh pripravljati obroke, toplo priporočam delavnico Popoln obrok za psa, ki jo organizirava skupaj z Leno Gregorčič (več informacij najdete na spletni strani zdravahranazapse.si).
Sicer pa poiščite veterinarja, ki na stvari gleda bolj celostno in skupaj poiščita rešitev. Sama izvajam bioresonanco, lahko pa poskusite tudi s homeopatijo ali akupunkturo. Poznam kar nekaj kolegov veterinarjev (poleg mene seveda:), ki se ukvarjajo z bolj naravnimi oblikami zdravljenja in vam z veseljem posredujem njihov kontakt. Predvsem pa ne obupajte. Jaz verjamem, da se za vsako težavo najde rešitev in tu smo, da vam jo pomagamo najti.